Ali slovenska levica razume razliko med javnim in državnim?

Pred desetletjem sem bil del ekipe, ki je pod vodstvom Igorja Lukšiča vodila Socialne demokrate na poti ideološke in programske modernizacije. Ta pot se je začela s turnejo po Sloveniji pod nazivom “Kul politika”, ki je pripeljala do ideološkega programa “Slovenija v vrhu sveta”, nadaljevala pa z oblikovanjem modernega “Alternativnega vladnega programa”, s katerim je stranka nastopila na zmagovitih parlamentarnih volitvah 2008.

 

Po zmagi se je avtomobil, ki je peljal v smer modernizacije, najprej prevrnil na streho s klavrnim vladanjem Boruta Pahorja, po tej nesreči pa je ta poškodovani avtomobil nadaljeval z vzvratno vožnjo, ki je stranko vrnila v objem stare, reakcionarne politike. Danes v slovenski levici nič več ne kaže na modernizacijo, saj se tekma za podporo volilcev med Socialnimi demokrati in Združeno levico bije na polju starih ideoloških temeljev popolnega egalitarizma, predvsem pa pretiranega etatizma, torej poudarjanja vloge države in njenih sistemov.

Prav etatizem je ena največih ovir za strukturne reforme, s katerimi bi naše gospodarstvo in družba zadihala in mobilizirala skupnost za učinkovitejši spopad z aktualnimi izzivi. Etatizem se kaže v razpravah o ureditvi šolstva, zdravstva, socialnega varstva… skratka na vseh področjih naše medsebojnosti. Predvsem pa se v teh razpravah kaže, da levici ni jasna razlika med javnim in državnim. Ena od razprav, ki odsevajo to nerazumevanje, je vprašanje osnovnega šolstva po odločitvi Ustavnega sodišča, da je tudi koncesionarsko zasebno šolstvo upravičeno do stoodstotnega proračunskega financiranja.

 

Levica se je na to odločitev odzvala borbeno, pri tem pa je v senci dejstvo, da gre za peščico šol, ki v zasebni režiji izvajajo javni program z dovoljenjem države, ki je določila pogoje in kriterije tega izvajanja. S pomočjo površnih medijev, ki se niso sposobni spustiti v analizo dejstev, je levica sprožila boj za javno šolstvo. Toda, ali gre pri tem res za javno šolstvo ali gre bolj natančno za boj za državno šolstvo? Kaj sploh pomeni javno šolstvo in kakšna je razlika med javnim in državnim?

Ko govorimo o javnem šolstvu (ali zdravstvu ali javnih gospodarskih službah…), govorimo o vsebini in pogojih izvajanja neke dejavnosti, ki je pomembna za moderno skupnost. Javno šolstvo je torej javni program, ki določa kurikulum, določa pogoje izvajanja in dostopa do tega programa ter seveda določa tudi financiranje iz naše skupne malhe davkov, ki jih plačujemo vsi. Sama izvedba javnih programov pa je lahko bodisi v državni režiji ali pa s koncesijo prepuščena izvajanju zasebnega sektorja. Torej, pa naj to zveni še tako čudno, so tudi zasebne šole, ki izvajajo javni program, del javnega šolstva.

To, kar želi slovenska levica, ni javno šolstvo, temveč ekskluzivno državno šolstvo. In to nerazumevanje razlike med javnim in državnim vodi v demagoške izjave, da gre zasebnemu šolstvu le za dobiček in da bi zato njihovo polno financiranje bilo v škodo javnega šolstva. Boj za javno šolstvo je boj za vsebino, za kakovost in dostopnost znanja, ne pa strah pred zasebnim sektorjem kot vampirskim sesalcem naše skupne fiskalne krvi.

Ko bo slovenska levica razumela razliko med javnim in državnim, bo to velik korak naprej. Ta korak bo omogočil osredotočenje na vsebino in pogoje njenega izvajanja, namesto demagoških razprav in izgubljanja v formi. In ta korak bo sprostil potenciale in energije, ki jih naša skupnost potrebuje na napredek in izhod iz današnje krize.

Advertisements
Standard

7 thoughts on “Ali slovenska levica razume razliko med javnim in državnim?

  1. butalec says:

    Gospod Jeretič, prepozno! Imeli ste priložnost tako govoriti in pisati v času, ko sta Križanič in Pahor sestula program novega vladanja, imela ste priložnost v času, ko je bil instaliran kot odrešenik Zoran Janković, imeli ste priložnost ves čas sramotnega vladanja Alenke Bratušek, imeli ste to priložnost v času instalinaranja Cerarja. Ves čas ste bili lepo tiho.

    Zdaj je prepozno: v Sloveniji gre samo za to, kdo bo preživel: Slovenija ali levica. Enostavno ste tako zabluzili, da niste nikomur relevantni sogovornik. Vsaka desničarska stranka, ki bi se šla kolaboracijo s katerokoli obliko levice, tudi s to, ki jo zagovarjate vi, bo takoj mrtva.

    Imate pa pred sabo zelo verjetno še en levi mandat: pripravljate podtaknjenca Jelinčiča. Ampak celotno levico (ali pa Slovenjo) bo odnesla prihodnja gospodarska kriza.

    • gospod butalec, seveda razumem vaš odziv na moje pisanje, a težko sprejmem kritiko, da sem bil ves čas tiho. najprej sem javno presekal odnose s SD in Borutom Pahorjem, nato bil eden vidnejših kritikov Alenke Bratušek, pa tudi do aktualnega predsednika vlade Mira Cerarja nimam ravno pozitivnega odnosa. prav moje kritike in oglašanje so mi prinesle tudi vrsto težav, a se z njimi z veseljem soočam, ker ostajam zvest mojim pogledom na politiko, upravljanje skupnosti in tudi na to, kar jaz razumem kot moderno levico.

  2. Pingback: S. Jeretič, Neurovirtu: Ali slovenska levica razume razliko med javnim in državnim? - Časnik

  3. Butalec says:

    Zelo mi je zal, gospod Jeretic, ampak vasa kritika je bila nevidna, neslisna in neopazna. Ali po domace: ni je bilo. Ce ste kdaj v privatnem krogu kritizirali, to pac ne steje. Nikoli niste javno jasno povedali kaj je narobe, ko ste se oddaljili od Pahorja, bili ste samo eden od mnogih, ki je panicno bezal s potapljajoce Pahorjeve barke.

    Vas pa prosim, da javno objavite “vrsto tezav”, ki da jo imate. To, da ste morda odrezani od donosnih javnih narocil in da morate ziveti od svojega dela na trgu, zame ni tezava, ampak normalno stanje. Torej: kaksne so te vase tezave? Njihova objava bo vsekakor pozitivno vplivala na razgradnjo sedanjih katastrofalnih vladajocih struktur v Sloveniji in odprla pot nujnim reformam.

  4. cinik says:

    Gospod Jeretič….
    Ne bom začel tako kot predhodni komentator “butalec” pa čeprav bi lahko
    kaj napisal o vaše delovanju v SD kakor tudi vašega soimenjaka Kokalja.
    Ali nam sedaj zavestno prodajate desničarsko demagogijo???
    Napisali ste
    “. Boj za javno šolstvo je boj za vsebino, za kakovost in dostopnost znanja, ne pa strah pred zasebnim sektorjem kot vampirskim sesalcem naše skupne fiskalne krvi.”
    A sofinanciranje privatnega šolstva pa ni sesanje fiskalne krvi ??? In to
    dodatne ko imajo vsi možnost dostopa v javne šole.
    Gospod Jeretič… da , za dostopnost se gre.
    S privatizacijo šolstva pa se želi predvsem ustvariti ekskluzivnost pod floskulo boljšega šolstva -ob predpisanih programih in vsebinah. Kako
    to ustvariš??? Z boljšim povprečnim uspehom katerega tržiš, Dovolj so
    prirejene ocene – na fakultetah kupljene diplome.
    Začenja se isti postopek kot se je zgodil v zdravstvu s dodeljevanjem koncesij. Sedaj pa posledice nosi javno zdravstvo oz bolniki. Saj poznate
    primer privatne klinike Medicor. Direktorica in lastnica danes daje zdravniška spričevala gospodu ki ji je omogočil da se je dokopala klinike.

    Pa če ne bi poznali prakse v svetu in posledicah. Eh….

    • butalec says:

      Ojoj! A zdaj je pa privatna klinika kriva, da daje spričevala nekdanjemu podpredsedniku LDS? Če bi bilo naše sodstvo nerdeče, bi pač naročili drugo mnenje in Bavčarja lepo spravili za zapahe, če ni bolan. Hkrati pa bi sprožili postopek proti Medicorju za izdajo lažnih spričeval.

      Drugače pa si o učinkovitosti javnega in privatnega šolstva oglejte rezultate splošne mature. Najslabša škofijska gimnazija je 18. med vsemi gimnazijami v Sloveniji! Ljubljanska škofijska gimnazija pa je ravnokar prehitela gimnazijo Bežigrad in je na prvem mestu.

      Vse. česar se bojite, tovariš cinik, je konkurenca.

      Pa še na nekaj odgovorite, če znate: zakaj pošilja elita svoje sinčke in hčerkice na izobraževanje v tujino, če je naše javno šolstvo tako superiorno? Začnimo kar pri tovaršu Kučanu?

  5. Igor says:

    1. Rezultati, ki jih dosegajo dijaki na maturi, so le v majhnem deležu posledica dodane vrednosti šole. Predvsem so posledica dijakove kakovosti in socialnega okolja, iz katerega so.
    2. Dokler nihče ne zmeri vstopnega (pred vstopom v 1. letnik) znanja in izstopnega (po 4. letniku), je razpravljanje o kakovosti te in one šole metafizično.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s